Vsakodnevna telesna dejavnost za krepitev zdravja.

Velika večina ljudi ve, da je redna telesna dejavnost dobra za naše zdravje in počutje, vendar si ne vzame potrebnega časa zanjo. Veliko časa sem v moji zasebni praksi ljudem poskušal svetovati in motivirati, da bi vsakodnevno telovadili vsaj eno uro na dan, kar se je v veliki večini primerov uresničilo le redko.  Večina ljudi meni da za redno telovadbo nima pogojev ali sredstev da bi jo izvajal predvsem pa nima časa. Ker sem mnenja, da sredstva in pogoje za vadbo velika večina ljudi ima, nima pa časa sem pričel ljudem svetovati drugače. Našel sem nekaj odgovorov na moje vprašanje zakaj ljudje ne telovadijo in nekaj sem jih našel pri sebi. Mene kot diplomiranega fizioterapevta so me na fakulteti doktrinirali da je vadba, ki bo ljudem pomagala mogoča le na blazini v telovadnici in s pomočjo različnih pripomočkov. In te vaje so prilagojene specifičnemu problemu, če ima oseba bolečino v križu mu pokažem vaje za križ, če ima probleme z bolečino v rami mu pokažem vaje za ramenski sklep in tako dalje. Ta doktrina po mojih osebnih izkušnjah vsem ljudem nebo dala motivacije za vadbo, prvenstveno zato ker je neučinkovita, saj živa bitja niso sestavljena iz različnih delov, da bi lahko popravljali samo en del ne da bi ta vplival na vse ostale dele telesa in ker te vaje niso niti približno podobne takšnemu gibanju, ki ga povprečna oseba izvaja večino preživetega časa na planetu zemlja. Zato so terapevtske vaje in vaje v fitnesu na napravah ljudem tuje in kar je osebi tuje tistega nebo počel z veseljem, tudi za ceno domnevno boljšega počutja.

Mislim, da je potrebno ljudem svetovati to kar lahko počnejo, to kar radi počnejo in to kar smo počeli tisočletja, funkcionalno gibanje v naravnem in urbanem okolju. Naše telo sej razvilo v simbiozi z gibanjem v naravi, če si kot predindustrijski človek želel do hrane, si jo moral najti ali pridelat sam. To dnevno pomeni nekaj kilometrov hoje po različnem terenu da si našel gobe, korenine, zelišča, gomolje… Z iskanjem hrane je povprečen človek na dan prehodil 6 do 12 kilometrov, se je med nabiranjem gomoljev večkrat počepnil, sklonil in uporabljal roke in noge na različne načine. Takšen način življenja je zahteval raznovrstno gibanje.  V 21. Stoletju smo ljudje v zahodnih družbah skoraj že razvili odvisnost od avtomobilov, tekočih stopnic, dvigal in različnih pripomočkov, ki nam olajšajo našo fizično aktivnost velikokrat na račun praktičnosti in naše varnosti.  Dandanes nam v novejšem avtomobilu niti ni več potrebno obrniti glave, da bi pogledali mrtev kot, če imaš v avtu vzvratno kamero se ti ni treba več obrniti nazaj, avtomatski prtljažnik pa nam omogoči da se več ne pretegnete ob zapiranju prtljažnika. Veliko naprav in pripomočkov je dobronamernih ampak nam lahko nekateri izmed teh vzamejo možnost do spontanega gibanja, primer tehnologije mrtvega kota je dober primer kako na poti iz Maribora v Ljubljano na avtocesti več ni potrebno 30 krat obrniti glave, da bi preveril mrtev kot, ker samo z malim premikom oči vidim ali je kdo ob meni ali ne. Namesto, da grem v pisarno po stopnicah bom se peljal z dvigalom, in če bom želel govoriti s sodelavcem glede dela, ga bom poklical preko telefona, namesto da bi se sprehodil do njegove pisarne.  Takšna vrsta avtomatizacije povzroča še večjo telesno nedejavnost. Kaj pa lahko naredimo da bomo telesno dejavni tudi če nimamo časa?

Če v dnevu nimamo časa za vadbo, lahko izvajamo »vaje mimogrede«. Kaj pa so »vaje mimogrede«? To je vsakršno gibanje, ki ga opravimo spontano ob opravljanju naših dnevnih nalog in aktivnosti brez da bi uporabljali kakršnokoli sredstvo ali pripomoček, ki bi nam to nalogo olajšal in naredil hitreje. Aktivnosti bom razdelil na nekaj sklopov, pri katerih lahko vključite »vaje mimogrede«.

Hoja in dnevni opravki.

Dnevno lahko prehodite kakšen kilometer ali dva več če:

• Če parkirate avto več deset metrov vstran od vašega cilja.
• Namesto dvigala, uporabite stopnice.
• Se sprehodite do sosednje pisarne.
• Do bližnje pošte in trgovine pešačite.
• Pešačite na jutranjo kavo.

Ohranjanje gibljivosti.

Gibljivost v sklepih in mišicah lahko preprosto brez posebne vadbe ohranjate, če si kakšno delo ali opravek otežite.

• Tla lahko pobrišemo brez metle.
• Posodo, ki jo dnevno uporabljamo zložimo v najvišji ali najnižji predal.
• Čevlje si lahko obujemo brez sedenja na klopi.
• Večkrat na dan se lahko mimogrede sklonimo, naredimo kakšen počep ali roke dvignemo visoko v zrak.
• Sprehod z psom lahko tudi služi kot čas za to da se dobro razgibate. Na sprehodu lahko naredite kakšen počep, predklon, izberete si lahko gozdno pot ali še bolje gozdno brezpotje.
• Zobe si umivamo z zobno ščetko, ki ni baterijska.
• Doma lahko ležete na tla ter se dobro pretegnete, nekajkrat obrnete na trebuh in hrbet.
• Med delovnimi odmori se lahko pretegnete, razgibate roke, noge, medenico in glavo.
• Igrajte se z otroci na tleh, imitirajte njihovo gibanje, igrajte se.
• Kot vaja za ohranjanje gibljivosti služi vsako gibanje, ki ga lahko opravite s svojim telesom in ni na paleti vaših vsakodnevnih gibov, enostavno se prepustite domišljiji in se gibajte. Ni absolutno napačne vaje. Vse kar lahko počnete s svojim telesom in vam ne povzroča bolečin je za vas pravilno.

Ohranjanje mišične moči in vzdržljivosti.

Mišično moč ohranjamo če mišice in svoje telo vsakodnevno uporabljamo in krepimo. Mišična moč in vzdržljivost gresta predvsem z roko v roki z aktivnostmi, ki vključujejo hojo in nošenjem bremen.

• Ob manjšem nakupu, lahko vrečke do avtomobila nesete v rokah. Ali pešačite do lokalne trgovine.
• V službo, trgovino ali na pijačo kolesarite.
• Iz svoje pisarne če imate to možnost odstranite omaro s fascikli in se s tem prisilite da večkrat na dan vstanete.
• Med delovnimi odmori naredite kakšen počep.
• Preprosto si lahko vsako nošenje bremen malo otežite.